Gozdovi v Sloveniji pokrivajo več kot 1,2 milijona hektarjev, kar predstavlja 58,4 % površine Slovenije. Z vnosom tujerodnih organizmov, škodljivih za gozd in druge lesnate rastline, lahko ogrozimo naše gozdove. Tujerodni organizmi lahko povzročajo ekonomske škode, zmanjšujejo biotsko raznolikost in posredno ogrožajo zdravje ljudi. Vnos škodljivih organizmov je globalni pojav, ki ga močno spodbuja rastoča svetovna trgovina ter globalna mobilnost. Soočamo se s podnebnimi spremembami in ekstremni vremenski pojavi, ki vplivajo na stabilnost ekosistemov in s tem povzročajo nastanek ugodnejših razmer za ustalitev tujerodnih organizmov. Posledično je izredno pomembno, da je vzpostavljen učinkovit sistem zgodnjega zaznavanja/odkrivanja karantenskih škodljivih organizmov (KŠO), da lahko v primeru najdb z ustreznimi fitosanitarnimi ukrepi preprečimo škodo za okolje, gospodarstvo, ljudi in živali. Karantenski škodljivi organizmi rastlin so bolezni in škodljivci rastlin, ki v Evropski uniji niso navzoči ali pa so omejeno navzoči in predstavljajo posebno tveganje na območju Evropske unije.

Določeni karantenski škodljivi organizmi predstavljajo večje tveganje za vnos na območje EU oz. v Slovenijo, saj so nekateri že prisotni v sosednjih državah članicah, zato je treba dobro načrtovati preiskave za ugotavljanje njihove navzočnosti, preučiti in določiti tvegane dejavnosti, tvegana območja, tudi glede na različne scenarije klimatskih sprememb za možnost vnosa karantenskih škodljivih organizmov in možnost njihovega širjenja po ozemlju Slovenije. Za učinkovito in poenoteno izvajanje pregledov v EU je Evropska agencija za varnost hrane razvila program RiPEST (risk based pest survey tool), ki omogoča izvedbo statistično zanesljivih programov preiskav na podlagi tveganja, vendar so za to zahtevani določeni vhodni podatki, ki trenutno v Sloveniji še niso poznani/zbrani.

Cilji projekta so:

• kategorizacija okoljskih in socioekonomskih vplivov izbranih karantenskih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih na vsaj dveh modelnih organizmih;
• klimatska študija z opredeljenim različnimi scenariji klimatskih sprememb za primer širjenja dveh izbranih modelnih organizmov;
• ocena tveganja za en karantenski škodljivi organizem, z vključenim vplivom na gospodarstvo in ekologijo slovenskih gozdov;
• vzpostavitev tematske karte, z vključenimi podatki (ciljna populacija, tvegane dejavnosti, klimatski podatki,…) za določitev območij z največjim predvsem gospodarskim tveganjem za dva izbrana modelna organizma;
• določitev tipa, učinkovitosti in vplivnega območja pasti za izbrane karantenske škodljive organizme, na podlagi literature in poskusa z v Sloveniji razširjenim karantenskim škodljivim organizmom podobnimi vrstami;
• na podlagi rezultatov projekta izboljšan program preiskave za dva modelna organizma.